»Antigona postavi ključno vprašanje: Zakaj ženska ne more predlagati novega zakona?«

»Za Eteokla je prepozno, Polinejka pa je morda še mogoče rešiti – in za to je pripravljena narediti vse, kar bo pač potrebno.«

»Njeno naivno prepričanje, da jo bodo preprosto izpustili, ker je 'mladoletna in odličnjakinja', se v hipu razblini.«

»Sledi tvegana operacija, izposojena iz kakšnega cenenega zaporniškega filma, ki pa se obnese: Polinejk izgine v noč, Antigona je zanj zastavila svojo svobodo.«

»Neznosna lahkost 'integracije', s katero, ne zavajajmo se, prišleke po glavi lopne tudi Zahodna Evropa.«

»Zakaj bi morali umetnine restavrirati? Zakaj ne moremo živeti s to rano? Zakaj bi morali pozabiti?«

»Zakaj sem bila tako nemirna? Zakaj sem potrebovala vse to? Zakaj nenehno potrebujem dokaze o lastni vrednosti? Zakaj ne morem biti pri miru?«

»Naj Polinejk je ali ga ni, ukaz je dan: ni ga – in ga ni.«

»Zakaj se je na Cetinju zgodil že drugi pokol? Zakaj ni nihče odgovoren? Zakaj je tako težko odstopiti?«

»On ne ubija, ampak uraduje. Umor je strast, v kralju je ni. Njegove roke so zmeraj čiste.«